Druženje, igranje ali učenje? Vse troje. V naravi.

Prvi oktobrski dan smo preživeli v naravi, v »učilnici«, na robu gozda naše kmetije. Tam smo se zbrali z učenci drugega razreda Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, Podružnične šole Hruševje, učenci posebnega programa (PPVI) ter učenci celodnevne osnovne šole iz Trebč v zamejstvu. Družili smo se na še eni izmenjavi, ki smo jo izpeljali v okviru projekta Erasmus+ »Gozdovi izobražujejo in povezujejo vse in vsakogar«.

Z aktivnostim smo pričeli na igrišču osnovne šole v Hruševju, kjer nas je pozdravil ravnatelj matične šole Gvido Cigale in nas preko igre povabil v gozd, kamor smo seveda z veseljem odšli. V dolgi, skoraj stoglavi koloni otrok, učiteljev in spremljevalcev.

Dejavnosti dopoldanskega dela so potekale v petih skupinah, v katerih so se učenci izmenjevali in se tako preizkusili v vseh petih izzivih. Naloge so bile zasnovane tako, da smo se učili skozi igro in z uporabo vseh čutil. V skupinah so sodelovali učenci različnih šol in se tako med seboj tudi družili.

V skupini »zaklad« so dvojice učencev, s prekritimi očmi poskušale ugotoviti, kaj se nahaja v žakeljčkih, obešenih med drevesi. To so potem narisali. Skupina »ugani, katera žival sem«, je iz naravnih materialov oblikovala živali, po opisih na kartončku. Tretja skupina je izdelovala mozaik iz naravnih materialov, ki so jih učenci predhodno nabrali v naravi in razvrstili po barvah v škatlo od jajc. »Zumčki« so poskušali uganiti, kaj prikazuje povečana slika na kartončku in potem to poiskati v naravi. Z večnamensko leseno igro pa so se učenci pete skupine igrali spomin in razvrščali živali po skupinah.

V popoldanskem delu smo raziskovali različna bivališča in sledi živali – mravelj, krtov, lisic, jazbecev, miši, srn in še kaj bi se našlo. No, nekatere smo seveda tudi videli – srne, mravlje, pajke, gosenico, kanjo, šojo. Ostalih živalih pa v času našega obiska žal ni bilo doma. Vmes je bilo tudi veliko tekanja in kotaljenja. Dokončali oziroma dogradili smo tudi šotor. Zaključili smo v učilnici šole Hruševje, kjer smo si ogledali slike lanskoletnega pouka v gozdu.

V dejavnostih smo vsi vidno uživali in se dogovorili, da s tovrstnimi srečanji nadaljujemo tudi po zaključku projekta. Mi se jih že veselimo!